WE ARE STILL THE SAME

Sedem v avto. Vžge v prvo, vsaj to je za jutro, ko nisem glih pri volji do življenja, nekaj pozitivnega. A takoj zatem me pisk in opozorilna lučka na armaturi, dotolče.
“Bencin”.
Spet bo šlo 75 evrov za faking benz. Vibratorji, vibracijski obročki . . . ma vse je že na baterije, elektriko.
“Le, zakaj nimam električnega avta?”
V sebi malo umirim konje ter zavijem na bencinsko. A točilno ročko še vedno s precej jeze zabijem v rezervoar kot kurca v mokro pičko ter točim. Jebenti sem že dolgo na suhem, počasi se mi že meša. Mislim, da je to vzrok mojih izpadov in nič drugega. Kar naenkrat mi čez rame zdrsi topla dlan.
"Marina,” zleti iz mene, ker preprosto samo ona in nobena druga ne zmore takšnega dotika ne da bi prej spregovorila ali, da bi me s takšnim dejanjem prestrašila. Obrnem se. Pogleda se srečata, zatem pa zadržan objem sporoči o veselju najinega srečanja.
“Kaj pa ti tukaj?” jo vprašam.
“Avtu je zmanjkalo hrane.”
Potem nekam na dolgo pogoltne, oči mi dajo misliti, da ne vem, če je to resnica. A mi je v tistem trenutku tudi vseeno.
“Hm, mojemu tudi.”
Točilna ročka z odklopom bencina nakaže, da je tank poln.
“Marina glej, grem plačat, potem bi pa bil vesel, če se mi pridružiš ob kavi.”
“Seveda.”
Hoja do in od blagajne me ponese v preteklost. Spomini privrejo na plan, a me glas Marine predrami.
“Kam greva na kavo, kje si pa ti z mislimi?”
“V Ormožu, za cukrarno”, je vse kaj spravim iz sebe.
“Lepo je bilo, hm...ŠE VEDNO SI ISTI !”,
mi odgovori.
Odpraviva se v kavarno. Pogovor je sproščen in prijeten. Poznava se v nulo. Saj sva se tista tri leta , kolikor sva bila skupaj, prav lepo spoznala. V vsem se štekava , ja v vsem. Vem, zato ji tako med pogovorom, kar naenkrat zabičam:
“Primi me za kurca!”
Takoj zatem:
“Kaaaaj?”
A vidim, da njeno dihanje poskoči, zagrabi jo že sama misel na mojega kurca. Vem , da si ga je vsepovsod in kadarkoli želela. Dvomim, da je zdaj kaj drugače. Pogleda proti kelnarci , ki je za šankom, daleč stran. Potem pa diskretno porine levico za hlače, do otepača ter ga zagrabi. ŠE VEDNO JE ISTA. A ji tega ne povem. Črpalka življenja ter živčevje poskrbi, da se začne širjenje žil. Kurac mi raste, s tem pa se širi tudi njena dlan.
“Veš, odkar sem zamenjala pred štirinajstimi dnevi službo, te vsako jutro vidim v Metropolu na kavi. Iz dneva v dan sem si te tako vedno bolj želela. Upala sem, da boš danes, ko imam prosto prišel na kavico. In si. Hočem tvojega kurca, v sebi”.
Potisnem ji prst čez usta in povem: “Odpeljiva se do Gajševskega jezera”.
Vem, da mi bo sledila, saj vedno je. Vem, da je proti meni nemočna. Vem, da bo izpolnila vsako mojo še tako izprijeno željo. Vem, da me je zaradi tega takrat pred desetletjem pustila. S svojim avtom se je peljala za menoj, saj je bila pozneje namenjena še v Avstrijsko Radgono po nakupih.
Avto postavim na najvišjo točko ob jezeru. Tako, da se je videlo na več kot polovico jezera. Takoj za mojim postavi Marina še svojega. Iz njega stopi precej nerodno, noge ima mehke, saj malo klecne. A ne tako zelo močno kot takrat pred leti, točno tu, na tem jezeru. Takrat je odtekla svoj križev pot užitka, zgodbo, ki sem jo že pred časom, objavil.
Stopim do nje in jo globoko poljubim z vso močjo. Roke spustim nižje , ter jo dvignem. Z nogami se je ovila okrog mene. Na uho mi pa zašepetala:
“Noro si želim tvojega kurca, globoko v sebi”.
“Seveda ga boš dobila, a ne še takoj, mogoče celo danes ne”.
Odnesem jo do svojega avtomobila ter jo položim na topel pokrov. Znova naju strastno globoki poljubi združijo. Na silo se umaknem in ji zabičam!
“Vleži se in se primi za rob”.
Brez kakršnegakoli neodobravanja stori kar ji rečem. Prst ji porinem v usta, kazalec pofafa kot kurca. Takoj zatem umaknem roko ter z obema rokama preko obleke, zdrsim čez njene prsi do pičke. Oblečena je v stisnjene kavbojke. Z levo roko ji jo kar na trdo začnem drgniti. Z desnico pa držim za levo joško. Dihanje nakazuje, da ji to izredno paše. Na roki čutim vročino pičke. Neham, potegnem za zadrgo ter odpnem gumb. Vsede se. Tokrat ji nič ne povem, saj si tudi sam želim, da se sleče. Že čez nekaj trenutkov so, kot jutranja meglica , ki je pomahala v slovo gladini jezera, pomahale v slovo še najine obleke. Gola ob avtu, veva, da se bova dokončno prepustila čisti absorbciji užitka.
Kar sama se je vlegla nazaj na staro mesto, ter me rotila:
“Zarini že to tvojo kito globoko v mene”.
“Bom, a ne še zdaj, mogoče celo danes ne”.
Naslonil sem se z rokama na pokrov, sama pa se je s popolno razširjenima nogama oprla na moje roke, da ji ne bi zdrsele po pokrovu. Pred mano je ležala s telesom, ki bi lahko še vedno bilo posvečeno kipu mladosti. Njena žemlja-cameltoe pička, se je zasvetila, že precej razmočena pred mojimi očmi. Tu je tudi podaljšan pirsing konjske podkve iz jekla , ki si ga je dala na mojo željo takrat v Poreču na zgornji rob pičke in ki obkrožuje njen izredno mali ščegetavček ter sega do roba vhoda tunela užitka, kjer sta odebeljeni kroglici. Ja, do takrat ni vedela kaj je orgazem.
A pirsing je obrnil njeno življenje na glavo. Poskrbel je, da ji je začelo noro prihajati. Od takrat naprej me je povzdigovala med zvezde. V meni se rodil je hedonist, ki od takrat uživa v njeni nemoči do mene. Z jezikom poližem nekaj njene sladkobe. Že od prej je načeta do te mere, da drhti. Levo roko nastavim na pokrov pod rito, da ji lahko s palcem božam anus. Z desnico od strani napnem venerin hribček, da se pička še malo razpre. Nato navalim z jezikom po špranji. Samo nekaj krožnih gibov jezika združi pirsing in ščegetavček. Zakriči od užitka.
Počasi izgublja nadzor nad telesom. Ne zmore se več držati na pokrovu. Sila teže jo vleče navzdol. Poplava sokov mi teče po palcu, ki je tako namazan in pripravljen za ritno luknjo. Vedno bolj ima noge razširjene , vedno bolj z venerinim hribčkom pritiska na moj jezik. Tako se počasi a vztrajno nasaja na palec. Ritna luknja več ne zdrži pritiska. Vda se in pusti palcu da začuti njeno notranjost. Dihanje in mrmranje je postalo vse hitrejše, glasnejše. Krči iz notranjosti silijo navzven. Takoj zatem jo strese s tako močjo, da se ustrašim še sam. Predihuje orgazem.
A časa za počitek ni.
"Zdaj končno boš dobila kurca, ki si ga želiš”, ji povem.
Izvlečem palec in hkrati oporo njenemu telesu. Zdrsne nižje , točno v doseg mojemu otepaču, ki je tako trd, da se na njem vidi vsak utrip srca. Z rokami dvignem nogi. Kurac kar sam najde tunel pičke. Počasi drsim v njo. Čutim kroglici, konjske podkve pirsinga, ki hočeta zraven v notranjost, zaradi trenja ob kurca. S tem pa drgneta ščegetavček , ki je po orgazmu še tako zelo občutljiv. Meša se ji. Počasi stopnujem hitrost porivanja. Kar hitro začutim, da je v njej zopet začel tleti orgazem.
"Prosim napolni mojo piško s tvojim toplim semenom”, me roti.
Začnem divje noreti po njeni razmočeni notranjosti. Nima moči več za nobeno kontriranje, nemočna počaka orgazem, ki jo že drugič spravi s tega sveta. A takoj za njo tudi sam doživim sesutje sistema. Notranjost napolnim s celim saržerjem semenske tekočine in padem na njo.
Čez nekaj časa mi reče:
“Rada bi zopet probala s tabo zaživeti”, a v sebi globoko ve , da sem le njena obsesija, poguba, hudič v preobleki kontrabasista.

Kategorija:
Hetero 
Uporabnik

užitkar....res je, v življenju nas še dolgo potem spremljajo lepe,dobre,manj dobre reči,dogodki....Odvisno pač kaj skozi lajf "nalagaš"

Uporabnik

Super zgodba, preplet preteklosti in sedanjosti... vcasih nas preteklost spremlja tudi v sedanjosti...