Plavalka

Na letošnjem dopustu v Grčiji me je prvič v življenju prijela večja strast do morja. Pravzaprav do občutka vode po telesu ter občutka svobode ob plavanju. Ugotovil sem, da je moja tehnika kravlanja precej zarjavela, zato sem poskusil malo obnoviti znanje, ki sem ga pridobil nekoč, ko sem bolj redno plaval in bil tudi na tečaju pravilne tehnike. Po dveh tednih vsakodnevnega plavanja sem precej napredoval, tako da sem zlahka preplaval en kilometer. Tako sem se ponovno navdušil nad plavalnim športom.
Žal je bilo dopusta konec, s tem pa tudi morskih plavalnih radosti, zato sem razmišljal, da pravzaprav stanujem le pet minut od kopališča Kolezija, ki so ga pred nekaj leti povsem obnovili. Pa naj bo, sem si rekel in se po kakih petnajstih letih ponovno odpravil na ljubljansko kopališče. Nekoč smo tja zahajali kot gimnazijci, da smo si ogledovali dekleta v kopalkah, kak bolj pogumen kaliber pa je kdaj tudi navezal kak stik s simpatičnimi vrstnicami. Jaz sem bil bolj sramežljive sorte in sem jih ogledoval le od daleč.

In tako se odpravim na Kolezijo, plačam 9 evrov za nedeljsko popoldansko kopanje, skočim pod tuš, si namestim plavalna očala in preplavam 20 dolžin 50 metrskega bazena, prvih 10 žabo in drugih 10 kravl. Nato se ves zaripel in s pospešenim srčnim utripom usedem na podij iz desk, kjer posedajo tudi drugi, pijem vodo iz flaške in počivam. V tistem trenutku na kopališče vstopi parček, ona stara kakih 27, on kake 2, 3 leta več, ona s prekrasno zaobljeno medenico, ki proseva izza belega kratkega krilca, z napeto rdečo majčko, pod katero očitno štrlita dve sladki presenečenji, z dolgimi ravnimi blond lasmi in nasploh športno graciozno lahkotnostjo, on pa zraven nje kot grdi raček, štorasto raca s svojimi predebelimi bedri in je poleg tega še kakih 5 centimetrov nižji. Ne maram eksplicitno opazovati deklet, kadar grejo mimo mene s fantom, a tokrat se nisem mogel zadržati. Bila je ženska te vrste, ko ti v moških možganih nek nevidni kontrolor potencialne paritve z nasprotnim spolom s palico udari ob tablo in nanjo s kredo napiše POZOR: popolna postava.
Usedeta se na drugo stran kopališča, daleč proč od mene in še preden izgubim zanimanje, ker se pač ne želim počutiti kot najstnik, ki zgolj od daleč bulji v dekleta, kmalu napravita drugi mimohod, tokrat do tušev. Ona se je med tem znebila oblek in graciozno pristopiclja v kopalkah, a v kakšnih! V kakšni drugi situaciji bi morda komentiral njene kopalke kot staromodne enodelnih kopalke moje pratete, ki je v časih pred seksualno revolucijo pozirala na plaži v Opatiji, a tokrat imajo enodelne kopalke povsem drug kontekst. Njena ramena in nasploh zgornji del telesa, okolici dajejo vedeti, da je punca prava, čisto prava in zaresna plavalka, da je preživela prenekatero stotino ur v bazenu, da je torej prišla na svoj teritorij. Njeno telo v enodelnih profesionalnih plavalnih kopalkah je izgledalo prekleto slastno! Obožujem športne ženske, všeč mi je, če poleg poudarjene medenice in prsi, ki mi sporočajo, da je to ženska, zagledam vsaj nekaj lepo oblikovanih mišic, ki mi sporočajo, da je to aktivna ženska.
Postavi se tako Plavalka na rob bazena, si zvije lase navzgor, si na glavo povezne srebrno plavalno kapo in si namesti še plavalna očala. Nato v sunkovitem visokem loku skoči na glavo v bazen in že ob prvih dveh zaveslajih postane jasno, da je nekoč resnično resno trenirala plavanje. Ne pomnim, da bi že kdaj od blizu videl nekoga, ki bi tako hitro plaval, tako gladko in brez napora drsel po vodi. Kot bi mignil je na drugi strani bazena, tam izvede obrat pod vodo, nato pa priplava nazaj. Njen grdi raček si med tem razbija glavo s plavalnimi očali, nikakor si jih ne more pravilno nastaviti, neprestano ga nekaj tišči, tako da zmajuje z glavo in vleče gumijaste trakove na vse strani. Ona skoči iz bazena in mu seveda pomaga; ko je vendarle nekako prepričan, da bo ohranil oči cele, gresta nato oba v bazen, ona z reprizo fantastičnega skoka v vodo, on pa raca po stopnicah po vzoru babic v toplicah.
Čas je za mojo drugo rundo plavanja in tako preplavam novih 20 dolžin bazena. Ko pridem do konca, se zasopel oprimem roba bazena in si snamem očala. Zraven mene v vodi lebdi Plavalka in očitno svojega tipa uči prvo lekcijo kravla. On maha z rokama nad in pod vodo, spodaj strašansko brca, da se ne bi utopil, zraven pa dviguje glavo iz vode, kot da bi vsakič hotel vdihniti hektoliter zraka. Vsak začetek je težak, a kako mora biti šele njej, Plavalki! Si ne bi morda izbrala fanta, s katerim bi se lahko pomerila v hitrosti, namesto da si je izbrala grdega račka, ki čofota kot kamen s perutmi?
Tako me prešine ideja, da situacijo glasno komentiram. »Vsak začetek je težak, a ne?« rečem in hkrati me kontrolor v glavi opozori, da sem z neprimerno izjavo takoj pokazal, da sem voajer, ki pod vodno gladino gleda ženske, ki pri žabi razmikajo noge. Rajši bi se brigal zase, odplaval svojih kolikor koli že pač dolžin in se pobral domov. A Plavalka me pogleda, se nasmehne in neobremenjeno odvrne: »Res je, ampak se mi zdi, da njemu sploh ne gre.«
Presenetljivo ni zaščitila svojega fanta, ampak se je pridružila mojemu komentarju, zato se opogumim in nadaljujem: »Prvič plava kravl?«
»Sploh ne, že od lani pravi, da se bo naučil. Moral bi rajši ostati pri žabici.«
Očitno punci ustreza, da se raček malo sam muči med molekulami kisika in vodika, ona pa ima med tem učiteljski zasluženi premor.
»Plavanje je zakon. Letos sem se čisto navdušil, v Grčiji sem plaval v morju vsako jutro in zvečer.«
»Pa ti gre?« reče in pogleda svojega čofotajočega račka.
»No ja … Ne bi se hvalil, videl sem tvoj profesionalni skok v vodo, ti si najbrž tekmovalka?«
»Včasih sem res tekmovala, a to se je v študentskih letih nehalo. Verjel ali ne, sedaj plavam le parkrat na leto. Na Koleziji sem prvič v življenju.«
In nato sva komentirala, kako sva oba prvič v življenju na Koleziji in kako je v bistvu super, da imamo v našem mestu lepo novo urejeno kopališče in kako ona sploh ni več v formi in kako jaz v bistvu sploh nisem zares dober plavalec, čeprav plavam žabo, kravl, hrbtno in se kdaj zarepenčim z delfinom. In nato mi punca kot strela iz jasnega izstreli: »Ajde, zaplavaj eno dolžino, da te vidim.«
V tem hipu si ne želim učne ure plavanja, zato se odzovem rahlo provokativno: »Če bi rada tekmovala, mi moraš dati vsaj pol dolžine prednosti.«
»Lahko se kdaj zmeniva,« reče v smehu in sunkovito zakravla proti svojemu račku, ki je med tem zmogel že skoraj eno celo dolžino in neusmiljeno tolče po vodi pri drugem robu bazena.

Lahko se kdaj zmeniva???
Kaj zaboga pa to pomeni? Očitno jo je presenetila njena lastna izjava, zato jo je jadrno podurhala. Lahko se kdaj zmeniva za tekmovanje? Kdo od naju pa si res želi tekmovati? Jaz sem rekreativni plavalec, ona pa bivša profesionalka, če bi zares tekmovala bi me zmlela v prah. Lahko se kdaj zmeniva kar tako? Lahko se kdaj zmeniva za bilijard? V glavo se mi naseli nekakšen prijeten kaos.
Tudi sam zaplavam na drugo stran, preplaval sem že 40 dolžin, tako da sem precej utrujen, a sprožil se mi je čisti adrenalin, nekakšna močna sila me preveva, da bi še dlje plaval, da bi ostal v bližini Plavalke, z njo izmenjal še kakšno besedo, jo pod vodo opazoval, kako obvlada drsenje telesa z usklajenimi gibi.
Preplavam dve dolžini, ko se najina pogleda srečata pod vodo, ona prihaja z druge strani. Za trenutek zastane v gibanju, jaz pa načrtno pospešim. Malce mi je nerodno, poleg tega pa mi je sama rekla zaplavaj, da te vidim. Evo ti, tu imaš. Poln kravl, dih na štiri, propeler v nogah. Boljši sem od tvojega račka, pa četudi sem voajer, ki na kopališču opazuje dekleta, katerih srce očitno pripada drugemu.

Deset minut kasneje se stuširam, se obrišem in oblečem. Opazim, da se gre njen fant tuširat in nato preoblačit v zaprto garderobo. Za štorastega grdega račka se spodobi, da se gre preoblačit v zaprto garderobo, tako ali tako potrebuje dvajset minut, da sploh sname plavalna očala. Ona med tem sedi na robu bazena. Pohitim k njej, tako na videz mimogrede, saj sem itak na poti proti izhodu.
»Boš sedaj končno nakazala, kako se to dela?« ji rečem, v bazenu namreč v tem trenutku ni nikogar, ura je osem in splošni plavalni entuziazem popušča. »Sedaj je tvoj moment. Dajmo, plavalka!«
»Hahaha,« se zasmeji, »res nisem več v formi.«
»Kaj pa če bi te jaz opazoval? Res si neverjetna, ko brez napora hitro drsiš v vodi naprej.«
Malce se namuza in v tem trenutku ne ve, kaj bi rekla.
»Všeč mi je to. Ne poznam nobene plavalke, kot si ti. Veš kaj, meni je v bistvu plavanje postalo tako všeč, da bom jutri spet tu.«
Še vedno ji je nerodno in oči ji begajo levo in desno, najbrž razmišlja, ali si je njen raček že odstranil zlepljene gumijaste trakove plavalnih očal in zdaj ljubosumno opazuje iz ozadja.
»Če ne boš ravno imela učne ure plavanja, pa lahko celo eno rundo tekmujeva?« zaključim z vprašanjem v zraku in odidem.
Sama je rekla lahko se kdaj zmeniva. Evo ti! Sedaj pa imaš. Jutri ob isti uri na istem mestu. Pa da vidimo!

Drug dan mi ob isti uri precej tečno prigovarja kontrolor v možganih, ki to pot pravi, da sem zares popoln bedak, ki opazuje zasedene ženske v bazenu, jih ogovarja, jih nato celo povabi in kar je najhujše, celo upa pomisliti, da se bo Plavalka zares pojavila! Kakšna kratkovidna moška predrznost in najstniški optimizem!
Nimam kaj izgubiti, si rečem. Pravzaprav res obožujem plavanje, se pač odpravim na bazen, da preplavam svojih 40 dolžin in to je to. Po Plavalkinih blond ravnih dolgih laseh in njeni plavalni postavi sploh ne bom niti pogledoval …
Ko pridem na kopališče, pa se mi od daleč iz bazena zablešči njena srebrna plavalna kapa, kot fatamorgana v puščavi se mi zdi. Preplavi me totalen adrenalin, grdega račka sploh ni, ona pa je tu, plava, vsa graciozna in prečudovita. Hitro se slečem, stuširam, si nadenem očala in skočim v vodo. Zaplavam ji nasproti in srečava se nekje približno na polovici bazena. Ona se obrne in mi nakaže, da gre z mano v mojo smer. Priplavava do roba bazena.
»Zamujaš,« reče in se široko nasmeji.
»Res je lepo, če moški pride prej. Obljubim, da je prvič in zadnjič.«
»Kaj planiraš?« me spet preseneti z vprašanjem.
Kaj planiram?
Kakšno vprašanje je to? Draga Plavalka, planiram celo noč poljubljati tvojo fantastično rit, kaj ni to jasno?
»Jah …« se obiram z odgovorom, »najprej štiri dolžine za ogrevanje, potem pa tekmujeva, da enkrat že končno pometeš z mano.«
»Resno?« se začudi.
»Resno! Ampak … Zmagovalec plača pijačo, no, pravzaprav zmagovalka.«
»Mene nič ne moti, če tip plača, veš.«
»Potem te bom pa pač moral premagati. In ne vem, če ti bo to sploh všeč, profesionalna plavalka.«
Tako sledijo 4 dolžine za ogrevanje potem pa tekmovanje. Dogovoriva se, da bova tekmovala na 100 metrov, torej eno dolžino gor žabo in nazaj dol kravl. Da sploh ne omenjam, da nimam pojma, kako ti je ime, Plavalka. Da sploh ne omenjam, da mi na kraj pameti ne bi smelo pasti, da sedajle tekmujem s tabo. Da sploh ne omenjam, da si mi tako všeč, da trenutno plavam kravl po bazenu in ne vem točno, kje imam levo in kje desno roko.
Ona plava ob meni, me pogleduje in se mi reži, na koncu silovito pospeši, tako da se s tremi zaveslaji izstreli kakih 10 metrov pred mene in prva pride na cilj. Tam ne komentirava več tekmovanja, ampak se brž spraviva ven iz bazena.

Malce kasneje se pomenkujeva na deskah ob bazenu. Govoriva o svetovnih rekordih v plavanju, o odpovedanih olimpijskih igrah v Tokiju, o grških plažah in najboljšem sladoledu v Toskani. Povabim jo na (po mojem izboru) najboljši sladoled v Ljubljani, na kar ne odgovori, ampak spremeni temo. Reče, da se gre stuširat in v garderobo.
Ko jo gledam, kako stopa od mene stran doživim strašansko erekcijo. Kontrolor v mojih možganih je utihnil in se zaprl v kamro. Njena medenica mi trga možgane na kosce, njena hoja mi mede organ za ravnotežje, njena gracioznost in dejstvo, da je plavalka, Plavalka s srebrno kapo, me preplavijo z nekakšno surovo odločnostjo, da grem zdaj za njo in uredim stvari, da bodo na svojem mestu. Z brisačo si zakrijem izboklino v kopalkah in grem proti garderobam.
Potrkam na njeno garderobo: »Tok, tok, Plavalka?«
Odpre mi vrata, že se je preoblekla in sedi na klopi. Ko vstopim, jo primem za roko, najini prsti se samodejno prepletejo, ona pa vstane. Stopim bliže in se s telesom prislonim ob njeno. Začutim drhtenje dveh hrepenečih teles, v tem presenetljivem trenutku polnem neznank, ko sam najmanj vem, kaj počnem.
»Plavalka …« ji zasopem v uho.
»Od kje zaboga ti poznaš svetovne rekorde v plavanju?« reče.
»Danes ponoči sem se jih učil na pamet, da bi te impresioniral.«
»No … kaj naj rečem. Očitno ti je uspelo …«
Miniaturni zapah vrat garderobe pade in pričneva se okušati. Poljubljam jo po vratu in po ramenih, po njenih lepih plavalnih ramenih, ki so ravno prav izrazita, a še vedno ravno prav ženska. Z rokama ji splezam pod majico in jo božam po hrbtu, spredaj privzdignem majico in jo poljubljam po trebuhu. Sama dvigne majico še višje in njeni srednje majhni joški zaštrlita kvišku. Očitno si ni utegnila obleči modrčka, ali pa poleti hodi po svojih plavalnih opravkih naokrog kar brez. Poljubljam jo po joškah, s konico jezička dražim bradavici, nato jo spet mokro poljubljam po vratu in že spet se liževa, prvič je bilo nedolžno, sedaj je strastno.
V vrtincu nenormalne erotične napetosti, v garderobi na kopališču, se rajcava z mojo Plavalko, ki je bila še pred eno uro samo fantazijska slutnja. Privzdignem ji krilo, spodaj ima modro-bele hlačke, počepnem, se ji zazrem v oči in ji počasi vlečem hlačke proti tlom. Ko padejo na tla, stopi iz njih, nato pa položi svojo levo nogo na mojo desno ramo. Moja Plavalka ima majhen svetlo rjav gozdiček, pod katerim se sveti njena muca. Poljubim jo čutno, nežno in mokro. Ona zasope, kot da bi se začudila, kako je mogoče, da tak navaden poljubček neznanca v garderobi na bazenu tako peklensko paše. Ko jo počasi in zapeljivo ližem, se z eno roko zakoplje v moje lase, z drugo pa se drži za steno garderobe in tako lovi ravnotežje. Slastna je moja Plavalka, nepredvidljiva in bolj predrzna kot zgleda. Moj jezik okuša njeno pohoto, plava gor in dol, ona pa potiho sope in verjetno, ravno tako kot jaz, ne more verjeti, kaj se pravzaprav dogaja. Vstanem, jo zgrabim za rit in jo obrnem okrog. Vržem njeno krilce navzgor, da se prikaže ritka, popolnost oblike, sladostrastna popolnost. Če ne bi bila v zvočno občutljivem okolju, bi jo našeškal, prepričan sem, da bi ji pasalo. Poljubim jo po enkrat na vsako ritnico, potem pa jo zgrabim čvrsto in jo gnetem. Z levo roko ji grem okrog pasu in jo namestim v položaj draženja leve bradavice, z desno jo božam po hrbtu in vratu. »Ponoči se nisem učil plavalnih svetovnih rekordov na pamet. Šel sem raje spat, da sem te lahko sanjal, Plavalka.«
Pripravlja se, da bi mi odgovorila, a v tistem je sredinec moje desne roke na njeni muci, rahlo jo poboža, rahlo se obotavlja, nato pa zdrkne noter v celoti, tako da ona niti ne uspe odgovoriti, ampak mi nameni le drugačen odtenek vzdihljaja. Pričnem strastno zarivati sredinec, obdržim ga noter in ga vrtim ter iščem njene točke užitka. Pritiskam jo k sebi, stiskam njeno levo joškico in s prstom močno kopljem po njeni premočeni notranjosti.
Usede se na klop, dvigne in razmakne nogi, jaz pa vanjo zapičim dva prsta in kmalu dodam še jezik. V tem položaju brziva k njenemu orgazmu, začutim, da se mi je toliko prepustila, da se bo vrhunec po njej razlil zelo hitro. Morda v času svetovnega rekorda na 200 delfin. In res je tako; začudena nad tem, da ji že prihaja, si poriva majico ob usta, da ne bi na glas ječala. Njeno telo prične pulzirati v krču užitka.
Med tem ko sope, jo zaližem, da komaj prihaja do zraka. Če je kdo v bližini najine garderobe, je vse slišal, o tem ni dvoma.
»Plavalka, greva k meni domov?« jo povprašam, v mojem pogledu se odraža dejstvo, da nezaščitena ne bova seksala v garderobi na bazenu.
»Čim prej …« odgovori.

Ko sva prišla k meni domov, mi je že v predsobi slekla hlače, počepnila pred mene in mi vrnila sladko uslugo. Cel čas me je gledala v oči, jaz pa sem občasno zamižal in odplaval k nekemu oddaljenemu bazenu, kjer po vodi polzi sanjska plavalka, v svoji srebrni plavalni kapi plava v neskončnost, jaz pa jo občudujem. Nato sva odšla v spalnico, kjer sva dol potegnila rolete in prižgala medlo svetilko na nočni omarici.
Fukala sva nežno, strastno in divje. Nato sva se pocrkljala in poklepetala. Zmenila sva se, da ne bova več tekmovala v plavanju. Vprašal sem jo, če bo svojega fanta še učila plavati. »Trapec,« se mi je zarežala,»Filip je moj bratranec.«


Domov je odšla ob pol štirih zjutraj z raztrganimi modro-belimi hlačkami ter precej pordelo levo ritnico.

...

Kategorija:
Hetero 
Uporabnik

Divje in strastno Smile

Uporabnik

Impresivno. Kar kliče po še... Wink

Uporabnik

super zgodba

Uporabnik

Vrhunsko, bravo!

Uporabnik

Top

Uporabnik

Sočno in zanimivo!! Wink
Tek na smučeh probaj ... Wink