Pesem

Leživa v travi, lep sončen dan,
ponavadi me zmešaš, tudi tokrat nisem zbran.
Okoli naju barvita pomlad, vse od življenja šumi
nič ne slišim, nič ne opazim, le tvoje oči.
V njih vidim sebe, drevo, reko, ves svet,
takrat v meni se prebudi tisti znani poet.
Naenkrat vse izgine, sva samo še midva
zaprla sva oči in se v poljubu našla.
Pospešeno dihanje, kri je zavrela
roke so potne, telo trepeta,
ti pa pod mano vsa napeta kot strela
vedoč da za vsakim poljubom sledita še dva..

by D.B <3

Kategorija:
Hetero