V gozdu

Sprehajam se po gozdu. V bistvu je to bolj rehabilitacijski sprehod, da razgibam možgane in ostale vidne gibljive dele telesa. Tisti moj nevidni »gibljivi« del pa že dolgo čaka na razgibavanje.

In v takšnih trenutkih razmišljam o smislu življenja. O naši minljivosti in priložnostih, ki jih ne izkoristimo za svoje dobro počutje. Nehote mi misli odtavajo na avanture. Na prebrane zgodbe, ki govorijo o tem, kako nekateri uživajo v seksu ob skakanju iz cveta na cvet.
Pa je to zadovoljstvo? Mogoče nekaterim je.

Sama se še vedno najboljše počutim, če imam ljubimca. Enega. Osebo, ki ji zaupam. In takrat se lahko v celoti predam in uživam.

In zdaj ga že dolgo ni. Njegova odsotnost boli. Telo trpi. Srce hrepeni.
Želja po skupnih trenutkih premaguje žalost.

Spomini na norosti, ki sva jih počela pa dajejo energijo in upanje, da ti neprijetni, nepredvidljivi dnevi, ki naju ločujejo, kmalu minejo.

In takrat bova spet izkoristila vsako priložnost. Pa tudi, če bova imela samo 15 minut časa.

Šla bova na kavo in se poljubljala. Saj nihče ne ve, da sva ljubimca.

Spet bom šla k njemu v pisarno ... v oblekici ... spodaj brez. Ko bova pozabila, da ne smeva biti preglasna. Ko bova stvari z mize nehote prestavila na tla. Ko bova tam pristala tudi sama. Ko se bova zavedala, da bodo na itisonu ostale sledi, pa nama je čisto vseeno. Ko bom čutila bolečino v kolenih in komolcih in me nič ne boli, ker je užitek doggy položaja večji.

Čez par dni bo prišel na kavo v moj kraj. Ravno takrat, ko bom v kratki kiklci. In bom morala prekleto dobro paziti, da ne bom zgledala preveč izzivalno za ostale goste bara, ki me poznajo, kot uglajeno poslovno žensko. Moj dragi pa ve, kaj se skriva pod kiklco. Poželjivo me gleda. Ko si oblizne ustnice, mi muco spreletijo mravljinci. Ooohhh, kako si ga želim čutiti tam. Ker to tako prekleto dobro obvlada, da se mi meša zdaj ko pišem, takrat ko z jezikom obdeluje mojo muco, me pa odpelje v najlepši kraj tega sveta.

In potem se bova dobila pod gradom. Ne bova se zmenila, a oba bova brez gatk. Noro. In nor fuk v avtu sredi belega dne ... med mojo službo. Zato bo na ta dan vsako leto najin dan brez gatk.

In spet me pot pelje mimo njega. Kava v njegovem baru. Trudiva se obvladovati, a strast in želja po dotikih sta večja. Zapeljeva v gozd. Fuk na prvih sedežih kombija. Totalni odklop. Najstnika pri petdesetih. Največja norost dveh seksa potrebnih.

In čez par dni imava spet par minut. Parkirava v gozdu. Tako željna drug drugega, da se zaveva komaj takrat, ko sva zaparkirana s tremi avtomobili in se ljudje zbirajo pred najinim avtomobilom. Adrenalin, ki ni primerljiv z nobenim bandži džampingom, ker ne veva kaj so videli in slišali.

In končno imava časa nekaj ur. Trenutek, ki ga tako dolgo čakava. Ko lahko zakleneva vrata in se prepustiva strasti. Ko nekaj ur okolice ni. Samo midva. Golo telo ob golem. Trenutki in občutki, ki krepijo vez, ljubezen in spoštovanje.

Še in še podoživljam najine trenutke in komaj čakam, da nadaljujeva, kjer sva se morala ustaviti.

Kmalu pridi, ljubi moj.

Tu sem, zate.

To najbolj čutim, ko se pogovarjam s kakšnim moškim in se ne sprostim, ker si želim samo tebe.

Kategorija:
Hetero 
Uporabnik

Ena zgodba v večih dejanjih, ali več zgodb združeno v eno, kakorkoli, čutim strast, hrepenenje, ljubezen, pripadnost, pa vendar tisti prvinski nagon, ki ga lahko občutita dva ki vesta, čutita, ne rabita besed samo pogled, ali pa šepet skozi stisnjene ustnice, ....prasec ...

Uporabnik

In tako čakamo in čakamo, na minute, na ure....ki pridejo ali pa tudi ne. I file you...

Uporabnik

Kdor čaka... Wink