Naga rit na armaturki kombija

Tih deževen dan.

Pogledovala sem na uro, ker službe nekako ni hotelo biti konec. Pa tako zelo sem si želela obrniti ključ avtomobila, opraviti vse najnujnejše, da družina normalno funkcionira, potem pa gas. V nabavo.

Srčno sem si želela, da bi se z dragim videla vsaj nekje na kavi. Kdaj sva jo nazadnje pila?

Sploh ne vem, kdaj sva se nazadnje videla. Aha. Se spomnim. Po dopustu sem nujno mogla it v mesto nekaj iskat. Brez predhodnega načrtovanja. Od danes do jutri. Ufff. Sobo bi rabila vsaj za pol ure, da se skrijeva pred svetom. Da se čutiva. Da se pofukava in greva vsak svojo pot. Pa sobe nisva dobila. Torej, greva na kavo. Neeeee ... sva se istočasno drla v telefon. Dobila sva se v najinem skritem kotičku v gozdu. Parkirava. In ko hočem na zadnje sedeže, me objame, poljubi, vmes obema odpne gumbe hlač, me obrne in ... fak ... fuk ... grizla sem zadnje sedeže, medtem, ko me je nabijal kot norc. In takrat mimo nekdo prikolesari. Meni je itak bilo vseeno. Mojemu dragemu pa tudi. Celo malo scene je naredil, da si ga je verjetno kolesar, ki je skoraj počakal, kasneje vzel v roke ... ali pa celo že tam. Če sva mu polepšala dan, toliko bolje. Najin dan je vsekakor bil lepši, ker že dolgo veva, da vsaka minuta šteje.

In na ta deževen dan, spet moram v mesto. Tokrat v drugo in tako na hitro, da se z dragim ni bilo možno uskladiti. Ampak. On ve, da imam rada presenečenja. In zjutraj mi je namignil, da če mu uspe, se bo zapeljal do poslovnega partnerja, ki je ... hmmm ... torej ... se lahko srečava. Uuuufff. Kaj če mi doma ne uspe vse izpeljati, kot sem si zamislila. Nema veze. Moram it. Samo, da štartam, potem bo ... vse kot mora biti.

Po nekaj minutah vožnje dobim sporočilo: Evo, štartam.

O, madona, me je pogrelo. Če sva oba v avtu, nama mora uspeti. Kilometri sicer vzamejo svoj čas, pa sva dala oba nogo malo bolj na gas in ... dogovori po telefonu. Bila sva na nama neraziskanem terenu. O sobi nisva razmišljala, ker sva bila časovno vezana. A morava se nekje objeti in si pogledati v oči. Želela sem čutiti njegove roke na svojem telesu. Lagala bi, če rečem, da nisem pomislila na seks. A hotela sem biti realna.

Ko sva se srečala, nisem več razmišljala, kaj bi in kaj nebi. Parkirala sem in prisedla v njegov kombi. Poljub mi je možgane dal na off. Ne morem verjeti, kaj dela kemija. Energija. Jezik. Roke. Kurca je imel še skritega, pa sem bila že vsa medena. Pohota je vrela iz mene.

Iskala sva primeren plac, da parkira. Pa mislim, da sva našla najbolj neprimernega. Na razpotju več gozdnih poti se nama je zdelo kar v redu. Ne moreva rinit nekam po kolovozni poti, če pa je vse namočeno. Kdo naju bo pa potem rinil ven? Kako bomo opravičevala lokacijo, kjer sva zagreznila? Nisva preveč razmišljala. Parkiral je. Meni se je zdelo OK. Samo, da me stisne k sebi.

Ja, nujno sem potrebovala objem. Doooolg objem. Iskren. Strasten. Obojestranski.

Dvignil mi je majico, da so se zize razbohotile pred njegovimi usti, ki so hlastale po bradavičkah. Ni jih šparal. Vzel si jih je tako, kot mu paše. Kot paše obema. Z roko sem poiskala njegovega kurca, ki ga nisem videla že več tednov. Zavibriral je iz hlač in bila sem v idealnem položaju, da sem ga vzela v usta. Do konca. Zmanjkalo mi je kisika. Lovila sem sapo in se znova in znova natikala. Ko me je prijel za glavo in jo nabil na kurca, so mi sline tekle in se zlivale po jajcih. Ko je čutil, da mi zmanjkuje zraka, mi je glavo potegnil k sebi in me zalizal, da sem dihala z njegovimi pljuči.

Takrat sem se zavedla, da imam nago rit na armaturki kombija, parkiranega ob cesti. Pogled v oči in nagajiv nasmeh je dal vedeti, da oba misliva isto. Da sva norca. Totalna prfuknjena norca. Potrebna prasca. Situacija in lokacija sta me podžgali še bolj. Potegnem hlače z desne noge in se nasadim na kurca. Mešalo se mi je od užitka. Noro dober adrenalinski občutek in nepozaben val mravljincev, ki so po telesu pognali orgazem. Ni ga denarja, ki zamenja ta občutek. In za tak občutek, se splača biti malo nor.

Maksimalno izkoriščene minute, ki pomagajo prebroditi dni,
ko se zdi, da se svet narobe vrti.

Kategorija:
Hetero 
Uporabnik

Norosti kot jih pišeš, verjamem, da lahko napiše samo nekdo, ki jih je res doživel. Takšne norosti, pa so po moje tiste, ki dajejo življenju smisel. in smiselživljenja, je imeti ob sebi osebo, s katero lahko takšne norosti tudi počneš. Zavidam ti/vama, čeprav sem tudi sam nekoč doživljal podobno ...kje si ...? Bravo in razveseli nas še s kakšno zgodbo.

Uporabnik

Malo norosti je dobrodošle, norost samo podžge občutke, doda ogenj. Bravo! Smile