Čarobni kamp 1.del
Ko je Maja čakala prijateljico Evo tisti petek popoldne pred garažno hišo je imela glavo polno skrbi. Ni bila sproščena in vedela je, da od vikenda pred sabo ne bo imela nič, če tega ne popravi. Sprazni glavo si je rekla, sprosti se. A ni šlo tako zlahka. Šele vožnja proti gorenjski in sproščen klepet z Evo, prijateljico, s katero sta prvič skupaj po desetih letih odkar je Maja zapustila Slovenijo, ji je pokazal, da se da. Smeh, obujanje spominov, poročilo o desetih letih življenja in dogodivščin je Majo sprostilo. Evina zgodba o minulem desetletju jo je presenetila, od divje in odbite študentke se je razvila v na videz umirjeno družinsko žensko z uspešno kariero v manjšem družinskem podjetju, otroki in moškim, ki ga opisuje z izbranimi besedami.
Pogrešala je Evo in to ji je tudi povedala. Pogrešala je Evino brezskrbnost, sproščenost in predanost momentu. Sama nikoli ne premogla Evinega poguma. Evine odbitosti. Si je je pa želela. In ko je bila z Evo je to energijo pila iz nje in jo užila kot eliksir, ter se od nje tudi učila. Sledila ji je. In vedno znova jo je Eva prepričala, da ji lahko zaupa. Zanimalo jo je, kam jo bo prijateljica popeljala ta vikend.
V kampu sta pustili avto pred vhodom in se odpravili do Evinega apartmaja. Da je bilo sezone konec pred tedni je Eva omenila Maji že, ko ji je prvič predstavila to idejo o obisku, a zdaj je bil kamp tako prazen in miren, da se je celo gostiteljica sama čudila praznim hiškam in vsem pospravljenim parcelam. Navsezadnje naj bi bil vikend pred njima topel, sončen, sicer vetroven, a veter ob morju je dobrodošel dodatek. Navkljub temu je bil kamp povsem zapuščen.
»Tole bo čudovit odmor in odklop zame Eva, meni je še boljše, da ni nikogar« je rekla Maja in Eva ji je prikimala: »Res je. Ti, jaz in gora alkohola, to rabive. Obe.« Evin prijateljski nasmeh je Majo dokončno prepričal, da je bila odločitev za ta odklop pravšnja.
Dva sprehoda do avta sta bila potrebna in kovčki ter škatle so bile dostavljene pred apartma. Eva je Majo poslala naj se malo razgleda naokoli po kampu, medtem pa bo ona pripravila apartma, ga prezračila in pripravila teraso. Ko se je čez eno uro vrnila iz sprehoda je imela Maja pljuča polna morskega zraka, lase razmrščene od burje in širok nasmeh na ustih. Bila je pripravljena na zdravico.
Dekleti sta nazdravili z gin tonikom in če se po prvem kozarcu pozna dan, se je steklenici gina slabo pisalo, njen rok trajanja je bil res omejen. Dekliško kramljanje, ki ga je le občasno zmotil kak škržat je napolnilo okolico. Toliko stvari se je zgodilo v zadnjih desetih letih, toliko spominov je bil potrebno obuditi, da se je vmes sonce že skrilo za borovce. Maja si je zaželela glasbe in ko je Eva v radio vstavila moder CD je Maja obnemela.
»Kje si našla to?! Ne mi rečt, da si ga hranila vsa ta leta? Eva?!« Maja ni mogla skriti osuplosti, medtem ko se je Eva le muzala in nagajivo hihitala: »Iskreno, nisem niti sama vedela, da sem ga shranila takrat. Zadnjič sem ga našla med selitvijo, čisto po sreči«.
»Na to se pije« je rekla Maja hvaležno. Prvi steklenici gina je rok potekel.
Ko je iz zvočnikov zadonela tista njima tako znana poletna melodija sta dekleti odplavali v spomine. Na tisto poletje. Njuno poletje. Poletje, ki je Maji spremenilo življenje. Poletje, ko je srečala ljubezen svojega življenja in ostala na drugem koncu sveta in Evo poslala domov, samo.
»A si mi zamerila takrat, da sem ostala na Kubi in te pustila samo domov?« je Maja iskreno vprašala Evo in se ji zazrla v oči.
»Ja, najprej sem. Iskreno, bila sem ljubosumna. A ne nate, na Carlosa.«
Maja je ostala brez besed. »Kako to misliš?«
Tokrat je bila Eva tista, ki je Majo pogledala v oči:
»Zatrapala sem se vate tisto poletje Maja. Resno zatrapala. Nisem imela poguma ti to povedati, ampak tista noč, najina noč, no mene je zadela veliko bolj kot tebe. Alkohol gor ali dol, jaz sem se na Kubi zaljubila vate. Tega ti takrat nisem povedala, ker nisem želela pokvariti najinega prijateljstva. Ker sem videla, da si ti drugače gledala na to, name. No in potem je prišel še Carlos...in je bilo to to. Enostavno sem se umaknila.«
Tišina. Maja je kot da ni dojela kaj se pravkar dogaja, segla po drugi steklenici gina in si jo nesla k ustnicam. Grlo je imela popolnoma suho. V prsih jo je stiskalo. Čeprav je takrat sumila, da je Eva v njuni enonočni avanturi videla več kot ona sama, si ni nikoli dovolila pomisliti, da je Eva do nje čutila kaj več kot prijateljstvo. Sama je vse skupaj pripisala obilici alkohola in to je bilo zanjo to.
»Eva...ne vem kaj naj rečem...« je končno uspelo izustiti Maji.
Na Evinem obrazu so se zrcalile solze, ni se zadrževala, vseskozi vedela je, da bo do tega pogovora enkrat prišlo in na ta trenutek, na to izpoved, se je pripravljala zadnjih deset let.
»Nič ne reči, ni kaj reči...le želela sem, da to veš Maja. Jaz sem s tem, ko sem ti to povedala, pomirjena.«
Majina roka je kar sama segla k Evi in jo objela preko ramen. Objem, ki sledi je spontan, iskren in izkazuje globoko spoštovanje, ki ga čutita ena do druge. Solze, ki polzijo po obrazih celijo rane stare več let in za zunanjega opazovalca bi bil njun objem ganljiv prizor dveh oseb, ki sta povezani mnogo globje, kot se na videz zdi.
»Dobro, dovolj joka, daj mi gin« reče Eva in se počasi izvije iz Majinega objema.. »zdaj sem jaz na vrsti, da si dam duška« in nagne steklenico.
A Maja je vedela, da to ni konec. Eva nikoli ni znala dobro pokazati čustev in tudi tokrat se je preveč trudila na hitro končati pogovor. Zdelo se je, da pred nečim beži. In Maja je sklenila, da bo iz prijateljice izvrtala kaj to je.
»Kaj bova skuhali za večerjo?« je Eva želela speljati pogovor drugam, a ji Maja ni dovolila. Njena dlan je poiskala Evino in jo močno stisnila. Čeprav so ji besede stežka šle z jezika, je vedela, da mora vztrajati...spet se je zazrla v Evo...
»Eva, nisem vedela, da si tako čutila do mene. Morala bi mi povedati. Jaz sem takrat vse pripisala alkoholu..« je Maja skoraj osramočeno povesila pogled in iskala besede, da nadaljuje...
»..čeprav sva bile opiti, mi je bilo všeč, ti si mi bila všeč, saj veš, da drugače tega ne bi naredila.«
»Vem Maja, ampak navkljub alkoholu je bil naslednje jutro med nama prepad. Ti si vse pripisovala alkoholu, jaz pa svojim čustvom. Ti tega seveda nisi vedela, ampak jaz nisem želela, da se konča le pri eni noči...in imela sem občutek, močan občutek, da tudi ti ne.«
Steklenica gina je spet naredila nekaj krogov in kot da bi opoj alkohola v Maji prebudil spomine, tokrat ona plane v jok...
»Ustrašila sem se. Same sebe! Bala sem se morebitnih posledic Eva...nisem se poznala takšne...nisem...vedela...kako naprej. Kako naj ti to povem.« je hlipajoč nadaljevala Maja.
Zdaj je brez besed ostala Eva. Objela je prijateljico, dekleti sta se skupaj usedli na tla, tesno objeti, objokani. V njunih glavah so švigale misli levo in desno, močni občutki krivde, olajšanja, na tisoče porajajočih vprašanj je viselo v zraku, vse dokler ni Maja naredila nepredstavljivega...
Njene ustnice so poiskale Evine, nežen poljub, prežet z slanostjo njunih solz je presenetil obe.
»Maja...ne...kaj počneš...« je zamomljala Eva...a Majine ustnice se niso ustavile, njene roke se še bolj tesno oklenejo Eve in poljubi, ki so sledili so podirali zid med njima. Zid, ki sta ga zgradili ob slovesu na letališču v Havani tistega avgustovskega jutra, a na katerega sta obe namerno pozabili in ga zavestno porinili v ozadje.
V zraku ni bilo strasti, bolj obžalovanje. Ni bilo želje po seksu, bolj po sočutju. Ni bilo ljubezni, bolj naklonjenost. Spoznanje, izpoved in neskončno medsebojno spoštovanje.
Eva je Maji s prsti obrisala solze z ličnic, njune oči povezane s pogledom so kazale srečo, olajšanje. Evina maskara se je razmazala po obrazu in ko ji jo je Maja brisala sta dekleti istočasno prasnili v smeh.
»Poglej naju, kot dve raztreščeni najstnici, saje ne morem verjet..« je smejoč rekla Eva in se zazrla Maji v oči. »Hvala ti Maja za tole, hvala, ker si bila iskrena z mano.«
»Nisem vedela, da imam to v sebi, tako globoko sem potlačila te občutke, da sem pozabila na njih Eva, prisilila sem se...« je nadaljevala Maja.. »..ampak nisem te pozabila.«
»Vem, da ti ni bilo lahko...ampak mislim, da nama je zdaj obema lažje, kajne?
»Ja, nič več obžalovanja. Hvala Eva.«
Na kamp je počasi pričel padati mrak in bližajoča noč je dekleti opomnila na večerjo. Eva je predlagala cezarjevo solato in Maja se je takoj lotila pripravljanja zelenjave. Eva je medtem njun predprostor spremenila v romantičen kotiček z mizico, dvema stoloma in nekaj lampijončki. Iz zvočnikov je donel nežen Danzon in Maja je na mizo postavila steklenico vina s kozarcema.
Med večerjo sta dekleti lahkotno kramljali o Majinih selitvah iz celine na celino, o tem, kako je sledila Carlosu na njegovi poklicni poti mladega aktivista, ki se je skozi leta prelevil v uspešnega lobista in vodi podjetje z več 100 zaposlenimi. Eva je vedela, da Maji materialno nič ne manjka, a videla je, da ni povsem sproščena. A saj tudi ona ni bila. Njena zgodba o poroki z moškim, ki ja poznala komaj nekaj mesecev, naraščaju, ki je bil spočet že na prvem zmenku je Majo presenetila. A ni vrtala dalje...poznala je svojo prijateljico in vedela je, kaj lahko in kaj ne sme. To je bila črta preko katere je morala ona stopiti sama, Maja ji lahko le prisluhne.
Medtem, ko je Eva pospravljala krožnike in sklede jo je Maja opazovala. Deset let je dolga doba, a Eva je še vedno Eva. Postavna, na videz odločna rdečelaska, ki pa pod strogo zunanjostjo skriva zabaven, odprt in igriv karakter ženske, ki je ni ničesar strah. Moškim je že od nekdaj mehčala kolena z svojim čudovitim nasmehom in bujnim oprsjem. Izjemno odločna je znala biti in Maja se je spominjala dne, ko jo je prepričala, da ji sledi na Kubo. Brez drame, brez obotavljanja, samo, spravi kufre, karto sem ti kupila, naslednji teden letiva preko Pariza. Ja, to je bila Eva. Zaradi tega sta se z Majo tako ujeli. Ker je predstavljala njeno diametralno nasprotje. Če je Maja imela rada vse načrtovano, je bila Eva bolj svobodnega duha.
»Se spomniš kako je reagirala mami, ko sva ji povedali, da greva na Kubo?« je vprašala Evo, medtem ko je v svoji dlani vrtela kozarec vina.
»Oh ja« se je zasmejala Eva, »tistega njenega zaprepadenega pogleda pa res ne bom nikoli pozabila. Dobesedno sesedla se je na stol.«
»Vceraj sem se pogovarjala z njo o tem...in kako mi je tista tvoje letalska karta spremenila življenje.«
Eva se je obrnila in usedla k mizi, njena dlan je poiskala Majino. Njune oči so se ponovno srečale.
»Ti je žal za tisto prej?
»Ne. Samo razmišljam, kako je moralo biti na Kubi hudo tebi po vsem tistem mojem norenju za Carlosom...in kako si to dobro prenašala, glede na...no, saj veš.«
»Glede na to, da sem bila zaljubljena vate?«
»Ja...to.«
»Maja, ne imej slabe vesti. Niti jaz takrat nisem točno vedela kaj se dogaja z mano, z nama. Tista najina noč je samo intenzivirala moje mešane občutke in še bolj zmedla mojo že tako zmedeno glavo. Mladost je norost, tista najina noč je samo dokaz za to..« je skušala Eva pomiriti vznemirjeno prijateljico.
»Ja. Imaš prav. Ampak bilo je res noro...« je Maja ponovno pogledala Evo, »o tej noči sem sanjala še leta.«
»Vem, tudi jaz. Tisti najini istočasni orgazmi so me preganjali še dolgo..samo ne v obliki nočnih mor..« je Eva skušala s humorjem razelektriti ozračje. A Maja je bila z mislimi čisto nekje v svojem svetu...vrtela je kozarec vina v roki in gledala v prazno, mimo Eve. Čeprav je bil njen spomin že precej zamegljen, se je spominjala občutkov, mravljincev na svojem telesu, ki so se stopnjevali z vsakim Evinim dotikom. Za vedno vžgani vanjo so bili občutki orgazmov, ki sta jih doživeli skupaj, ko je Eva s svojo premočeno češpljo drsela po Majini, ko sta se njuna klitorisa dotikala, drsela drug čez drugega..ko je njen poreden jeziček lizal premočeno Evino muco, kako jo je prijateljica skoraj grobo držala in pritiskala njeno glavo k sebi, na svojo vulvo...kako ji je njena lastna roka ušla do njenega mednožja, da se je s prstki masirala medtem, ko jo lovila atome kisika med lizanjem Evine muce.
Skoraj nevede je nekje vmes odložila kozarec vina in z roko segla v svoje mednožje. Spet so jo preplavljali tisti nori občutki zaželjenosti, želje po več, v njej je rasla želja po...po ponovitvi. Povsem je odplavala v svet naslade.
Ko se je čez nekaj trenutkov Maja zdrznila, zmotil jo je šum nekje za njenim hrbtom in odprla oči, jo je Eva opazovala odprtih ust. A če je bila šokirana je to dobro skrivala, kajti njen jeziček je drsel preko zgornje ustnice in Maja je v njenih očeh zagledala tiste znane iskrice...iskrice, ki jih je videla v Evinih očeh na Kubi. Razumela je, kaj ji je storiti. Zdaj je morala biti ona tista, ki prevzame pobudo. Vstala je, držoč Evino roko in stopila mimo nje...
»Pridi draga moja, greva notri...želim ponovitev. Želim si te.«
Eva je brez besed sledila prijateljici, kot bi jo Majina odločnost in vabilo začarali je bila njena glava v trenutku prazna in vse na kar je mislila je bilo to, kaj jo čaka zdaj...kaj bo sledilo.
Notranjost apartmaja je bila skromno osvetljena in ko sta se punci prevalili na posteljo je edina nočna lučka v diskretni rumeni barvi na bližnjo steno projecirala njune prepletajoče se sence, njune roke, ki so z njunih teles slačile majčke in modrce, noge so spretno na tla zbrcale tanke odeje, nekje vmes so na tla odletele še Evino krilo, Majine kratke hlače in hlačke. V njunem gibanju ni bilo silovitosti, nič divjanja, le eleganca, počasno uživanje v metuljčkih v iskanju občutkov, ki sta jih prvič in edinkrat našli v tisti majhni kubanski sobici na trgu Fraternidad.
Eva je kot v sanjah, ki jih je sanjala še mesece po tistem avgustu, tokrat svoje sanje izživela v obliki poljubov s katerimi je prekrila Majine prsi, njen jeziček je spretno krožil okoli bradavičk vse do trenutka, ko je zaslišala Majin vzdih...takrat je z zobmi - nežno kot zna le pozorna ljubimka – stisnila bradavičke in iz Majinih ust se je izvil pritajen krik, krik, ki ji je dal vedeti, da je njena. Ko je Evina dlan drsela vedno nižje in iskala Majino mednožje je presenečeno ugotovila, da je njena prijateljica spodaj povsem gola in to je v Evinih možganih sprožilo signale podobne orgazmu, zgrabila je Majo za ramena in jo porinila na blazino. Med poljubi je šepetala v Majino uho, erogeno točko in ga ljubkovala do te mere, da se je njeno telo zvijalo od užitkov.
»Tega sem si želela deset let draga...prosim, prepusti se mi« je velela Maji in se z jezičkom spustila do najslajše točke, do vira ženskosti, do opojnega gumbka, do ščegija, ki ga je zaobjela z ustnicami in preko njega potegnila črtico s konico jezička, da se je Maja komaj obdržala na postelji. Zdaj njeni kriki niso bili več tako pritajeni, a se za to ni zmenila, zdaj je ponovno čutila tisto energijo, ki je s Carlosom ni nikoli več našla. Zdaj je doumela, kaj manjka. Zdaj ja razumela. Privzdignila je svoje telo, se oprla na komolce in gledala Evo v oči, ko ji je njen jeziček masiral ščegija si je želela le eno – da se ti občutki ne nehajo. Njeni prsti so se oklenili Evinih, ze desno roko je zgrabila njen čop in prijateljico še bolj potegnila vase, želela si je vrhunca, želela si je, da njen orgazem napolni Evina usta, da ga čuti na njenih ustnicah, da ji da nekaj, česar ji na Kubi ni dala. Takrat je bila ona na Evinem mestu.
Ko je Eva dvignila pogled je na Majinem vratu zaznal rdečico in to je bilo znamenje, da je blizu, zato je pospešila draženje z jezičkom v želji, da intenzivira orgazem. Naslednjih 15 sekund bi antični Grki opisali kot nasladno vzburjenje, Rimljani pa z eno besedo – triumfialen orgazem. Majino telo so stresali orgazmični krči, divje bitje njenega srca in hitro dihanje, iz njene muce pa je Eva pila sokove naslade in uživala v svojem, čisto svojem miselnem orgazmu. Občutek, da je prijateljico pripeljala do orgazma je bil pri njej tako močan, da je tudi sama glasno zavzdihnila in presenečeno ugotovila, da se iz njene muce cedi..in ni se upirala želji, z roko je šla med svoje noge, navlažila prste in jih nesla k Majinim ustnicam, da je tudi ona okusila njeno vzburjenost, njene sokove.
Dekleti sta objeti obležali na postelji, njuno umirjajoče se dihanje je prostor počasi polnilo s tišino. Vse do trenutka, ko je Maja z roko segla v Evino mednožje...
- Kategorija:
- Lesbo
- 4 Nov, 2022
- 2895 ogledov
Čudovito, orgazem in naslada, ki jo ženski v taki meri lahko nudi samo ženska.....