Ko gledaš ženo fukat z drugim: Ko jo dostaviš pred vrata

Še en dogodek se mi je vgraviral v spomin, ki mi običajno pomaga, da mi hitreje pride kadar imam občutek, da se fuk vleče.

Spominjam se, da sva si z ženo nekega dne na šihtih pošiljala precej smsjev. O tem in onem, kaj je treba storiti glede tega in onega, kdo bo šel po to in ono, koliko bo ura za to in ono, kdaj bodo zaprli to in to trgovino in tako naprej. Pa sem ji vmes bolj za hec, kot zares poslal sporočilo z vprašanjem: "te zapeljem do Jankota?".

Kar naenkrat so odgovori potihnili in nisem se upal ponoviti vprašanja, da ne bi vse skupaj zakvačkal. Tako je izgledalo bolj za hec, kot pa zares. Po tistem sem se navadil, da moram pri takih vprašanjih počakati na odgovor. Čakanje pa je včasih trajalo precej časa. Navadil sem se tudi na to, da je, v kolikor sem moral čakati, to običajno pomenilo, da je vprašanje vzela zares.

Nato sem na telefon za nekaj časa pozabil, ker sem se z glavo preselil nazaj v posle.

In skoraj sem pozabil pogledati sporočila na telefonu. Pred koncem šihta sem kljub temu na hitro zgolj poškilil in opazil dva sporočila - od nje. Nisem več razmišljal o tem v katero trgovino bo treba, ampak samo o tem ali odgovarja na moj sms glede Jankota in na hitro vrgel oko na vsebino.

Odprem enega. Piše: "Ja".

Odprem drugega in piše: "Kaj je zdaj? Kdaj prideš pome?".

Kri sem začutil v glavi, namesto v srcu, predvsem pa sem pomislil ali mi bodo vratne žile vzdržale. Posušila so se mi usta, kita se mi je napela do skrajnosti in s tresočimi prsti sem ji odgovoril: "Prihajam."

Po običaju sem jo pobral pred njeno službo. V avto se je vsedla v lahki poletni obleki s krilom do kolen. O njenih kolenih sem si samo mislil, kajti nisem si jih upal niti pogledati. Zdaj so bila namenjena drugemu, ki mu bo dala noge narazen.

Zaloputnila je vrata, se privezala z varnostnim pasom in do Jankovih vrat sva se pripeljala brez ene same besede. Parkiral sem po običaju in ji napol izdavil napol zahropel: "Počakam te."

Odpela je varnostni pas, odprla vrata in izstopila tako, da mi je razprla pogled na njene noge. Srce se mi je skoraj premaknilo do vratnih žil, ki so se mi napele do neskončnosti.

Nato je zaloputnila vrata avta in se v svojih štiklih z izzivalno visokimi petami, odpravila proti stopnišču, ki je vodilo do Jankotovih vrat. Medtem je migala z boki in rita se ji je na vsakem koraku zatresla in zaplavala levo in desno. Stopnice so mi razkrile pogled še malo bolj pod krilo na njena bela bedra.

Pozvonila je in počakala. Kmalu se se odprla vrata in vstopila je. Jankota nisem videl, pa tudi, če bi ga, mi adrenalin ne bi pustil pretirano opazovati.

Potem je nastopila mučilnica. Mučno čakanje v avtu na parkirnem prostoru. Izvlekel sem ga iz hlač in ga sem in tja malo podrgnil. Kaj več si nisem upal, ker sem imel občutek, da bom posvinjal armaturno ploščo. Koliko časa je vse skupaj trajalo, ne bom nikoli ugotovil, ker sem izgubil občutek za čas. Vendar pa nisem dobil občutka, da je trajalo dolgo. Kmalu sem opazil, da so se vrata odprla. Samo odprla in nekaj časa se ni zgodilo ničesar. Šele potem se je prikazala ona in odšla po stopnicah. Vrata so se za njo zaprla.

Z migajočo ritjo je izzivalno hodila proti meni. Če bi to trajalo še kakšno minuto več, sem prepričan, da bi mi prišlo v hlače.

Prižgal sem motor, odprla je vrata, se izzivalno usedla, ter pripela varnostni pas. Nagnil sem se do njenega obraza, jo poljubil na lice in vprašal: "si uživala?".

"Hmhm," je z nasmeškom pritrjevalno odgovorila.

Spet sva se molče peljala domov. Bila je sreča in doma ni bilo otrok. Zato sva izkoristila priliko, se vrgla na posteljo in se oblečena pofukala. Jaz se seveda nisem mogel nadzorovat, tako, da sem hitro zaključil, ona je pač tokrat z mano ostala nepotešena, a je bila potešena že prej.

Na njej sem obležal, kot rastlina. Nekako se je skobacala izpod mene in odšla v kopalnico.

Vesel sem, da sem poročen s kurbo.