0xStvarjenje
Šest dni ustvarjal
Vesolje – vse na svetu
Nato počival
Osmi dan je čil
Spočit – ustvaril čudo
Je stvarstva – žensko
Magdalenin evangelij (skriti kumranski zvitki), odkritja 2017
na sl. Danijela P. --- (rumena = barva zavisti)
ESTERA, 2005
1.
Stopil boš k meni
Me objel
Snežinke bodo padale
Rodil se bo trenutek
Čar mene...Čar tebe
4.
Igram se s tvojimi sramnimi dlakami.
Prsti iščejo kotičke
Kjer bodo svobodni
Dovoliš da se naslonim nate
bereš misli
Zakuriš ogenj in gledaš telo
Izgubljeno,
Spet najdeno
Roka se dotakne roke
Noč postane dovolj dolga za ljubezen
5.
Danes je dan za poljube
Telo ob telesu
Ustnice ob ustnicah
Nihče ne prihaja
Nihče ne odhaja
Noge si privijem k vratu
Odmakneš glavo
Se znova vrneš v najin svet
Izgubljam se v tvoji zenici
Se znova najdem.
Poiščeš mojo roko
Ko skupaj gledava zvezde
8.
Prebudi me igra vran ob oknu
Sledim jim vse do parka
Čakam na ... ko te zagledam
Pristopiš k meni – me primeš za roko
In odpelješ s sabo
Soba je mrzla – ni luči
Le svetloba skozi žaluzije
Slečem plašč in odložim rokavice
Me poljubiš...
Strgaš bluzo – padeva na hladna tla
Ti vračam poljube
Stopiva se s tlemi in postajava mozaik
Nanj ležejo ljubimci drugega sveta
9.
Srečala sva se na križišču
Pred mojo hišo
Nisva se objela
Le šla sva drug z drugim
Iskaje pogleda ljubezni
Trgal si ledene rože in me vabil
v kraje s soncem
Sedla sva na hladno klopco ob Ljubljanici
Brez besed
Govorile so ptice
Zasnežena pokrajina
In najini vzdihi in izdihi
11.
Molčeče sem gledal njeno telo
Si želel ustnic
Se spajal z njeno vsebino
Ona je kar obstala
Čakal sem na novo kretnjo
Na nov zven besed
Ona je molčala
Gledal sem reko
Prepričal oči – da so gledale proč
Vzela mi je dih
In mi ga znova podarila s pogledom
12.
Pobožam tvoj nasmeh
In sprejmem tvoj pogled
Ob luni – ko ležeš k meni
Ti šepetam verze
13.
Odšla sva med drevesa
Se skrivala drug pred drugim
Se vedno znova odkrila
Hranila lačne zajce
Se ljubkovala
Sprejeta v univerzum
Sva postajala en vdih in izdih
Nisem skrila nasmeha
in žarečih oči ljubezni
14.
Ležem k tebi
K tvojim rokam
Rišem oči nos usta
Odgovarjaš mojim besedam
Ko mi kuštraš lase
Te poljubim
Vsak dan znova in znova in znova...
Sprejmeš moj vonj
Leživa že več dni
Med zidovi neba
Trenutki postanejo preteklost sedanjost in prihodnost
15.
MiDva, ti in jaz
Ki se hraniva z medom in oreščki
Napajava se z lastnim sokom
in barvava ustnice z rdečo
Napiješ se mleka
ostaneš med nedrji
Skriješ oči med stegna
In se skupaj z njimi stopiš v kozarec vode.
***
- Kategorija:
- Razmišljanja
- 11 Sep, 2023
- 1043 ogledov
Lepo. Ko besede postanejo barve, ki rišejo bervne akvarele zaljubljenih podob.
fajn