TINKARA

Tinkaro poznam dolgo. Tam od konca 90. let. Občasno sva prijateljevala, tudi sexala, skupaj preživela dopust na Krfu. Obiskovala sva diskoteke, se zibala v ritmih sirtakija… skupaj proslavljala evropsko krono celjskih rokometašev, pred dvorano Zlatorog… Sčasoma sva se videvala vedno redkeje, ob pojavu družbenih omrežij, pa v glavnem preko njih. Tam sem tudi zasledil, da je odšla živet na Dansko. Ker me je zanimalo, sem jo kliknil. Je rekla, da se je preko facebooka specala z enim tipom, odšla k njemu in tam ostala. Da tudi dela v njegovi firmi.


Pred dvema letoma sem imel opravke v Celju, zapasalo mi je pivi, zato sem stopil v pivnico in jo zagledal za računalnikom, globoko zatopljeno v ekran. »Delate obračun miss Tinkara ali samo malo chatate,« sem jo pobaral. »Peter!« Kot fedra se je izstrelila in znašla sva se v objemu. Kaj objemu, najine ustnice so bile v hipu združene. Njen pogled bistrih zelenih oči, mačje telo, dolge noge. Ni se dosti spremenila, morda je pridobila nekaj kilogramov, a na pravih mestih. Večje prsi, večja ritka. Slišala sva tih: Hm, hm, bo gospod kaj popil?« Natakar diskretno pogleda in namigne proti gostom v čisto drugem koncu, češ da ne bi kdo kaj pripomnil na strastne poljube v pivnici. Zahvaliva se, da ne bova nič, Tinkara popije do konca in že sva na ulici.


»Kaj delaš doma, a nisi na Danskem?« Tinkara pogleda z resnim pogledom: »Greva k meni, ti bom povedala, ne morem na ulici, ker bodo tekle solze. Imaš čas?« »Zate vedno,« odvrnem.


Hitro sva v njenem starem, velikem stanovanju v centru mesta. Tinkara nalije dva kozarca vina: » Renski rizling, star štiri leta, za prijatelje.« Sede nasproti mene, a nagnem glavo in rečem: »A ne boš rabila ramena, da se nasloniš, ko boš jokala?« Tinkara se takoj presede, a zajaha moje noge, le nekaj centimetrov od mojega lica in  začne: »Itak te ne zanima, oba veva kaj želiva, oba sva potrebna drug drugega, jaz bolj, veliko bolj kot ti rabim kurca, ki ga nisem imela že več kot dva meseca. Rabim ga!« Sicer bi lahko kaj pripomnil, zanimalo me je, zakaj je doma in še bolj, zakaj je »lačna kurca". Vedel pa sem, da bi s tem lahko ostal na suhem.


Tinkaro sem zgrabil za pas, jo spravil pod sebe in legel nanjo. Nato sem jo gledal. Tinkara je bila tiho, gledala me je, si obliznila ustnico in komaj umaknila jezik, ko sem jo zalizal. Moj jezik je prodrl globoko v  njena usta, raziskoval zobke, se prepletal z njenim jezikom.Tinkara se mi je izvila, me vsa zasopla pogledala in dahnila: Vzemi me na tvoj način!«