ČUTEČI ZMENEK

Po dolgih letih enoličnega predajanja svojim ciljem sem se odločil, da dvignem svojo zadnjico iz ugodne izoliranosti in se podam v zunanji svet. Rast ni premočrtna, ima doline in hribe, včasih je tvoj največji dosežek, če splezaš iz luknje, ki si si jo sam skopal. Samo zato, da lahko nadaljuješ vzpon. Ampak, sedaj že kar tako psihično in fizično utrjen sem se podal v svet zmenkov. In tako brskam po portalih, navezujem stike z neznankami, se šalim, kujem enozložnice, se kopam v dovtipih, angažiram svoje poslušalske sposobnosti in tako mi en dan pozornost vzbudi malce starejša ženska, dama z elegantno vitkimi, dolgimi nogami, kako tako samozavestno sedi na doku ob veliki luksuzni jahti. Ampak ne zunanje okolje, temveč nekaj v njeni drži, pogledu me je pritegnilo. Bila je umirjena, sprijaznjena in obenem je živela polno življenje. Tebe bom imel oz. te že imam sem sklenil pri sebi in po njenem opisu ter okusu oblačenja ocenil, kaj bi ji lahko pritegnilo pozornost. Na podlagi njenih besednih zvez ji je bilo očitno blizu leposlovje. Torej sem se opisal na najbolj kreativen način možno, z nenavadnimi besednimi zvezami, začinil pa jih z lahkotnostjo, dražljivostjo in potrpežljivo čakal. Saj veste, na teh portalih je razmerje 1 :1000 v korist žensk in zanje se moški potegujejo kot kačice, ki se zvijajo in sikajo, da bi lahko predali naprej svoje seme. Čakal sem teden, dva in naposled...glej......nekdo bi rad klepetal z menoj. In tako sem ji zastavil eno vprašanje in odgovorila je kratko. Sam sem bil še krajši in tako sva se preizkušala nekaj časa, potem pa sem kar iznenada predlagal zmenek. Tišina. In naslednji dan je potrdila. Potem je šlo kar samo od sebe, tekoče kot domače mleko prostopašnih kravic in znašla sva se v prijetni kavarni, v ozadju je igral sproščeni džez, a to ne obskurni, zateženi evropski đez, temveč nekje iz Karibskega otočja, osvobojen vseh struktur in Ega. Všeč mi je bila vedno bolj, kajti igrala je sramežljivo, plaho damo in mene s tem delala še bolj možatega. Po eni uri tipanja kaj nama je všeč, ne da bi eden drugemu izdala zgodbe svojega življenja, sva se odpravila na sprehod ob morju. Veter se je sicer malce zaganjal proti obali, a zaradi vznemirjenja prvega srečanja naju ni motil. Po slabi uri hoje sva tokrat sedla v malce bolj intimen, manj svetel bar in usedel sem se bližje njej. Nič ni imela proti. Prijel sem jo za roko in ji pobožal členke. Ni jih umaknila. Približal sem se lasem, ki so dišali lepo in jo skušal poljubiti na vrat. Umaknila se je, a nisem trznil. Počasi sem se umaknil nazaj in nadaljeval pogovor, kot da se ni nič zgodilo. Naročila sva bila prej kozarec rdečega vina in iz ust se mi je izvila posrečena šala. Poskusil sem še enkrat in tokrat se ni umaknila. Poljubil sem jo vrat in se ga rahlo dotaknil z jezikom. Privila se je k meni in pobožal sem jo po stegnu. Pogledala me je zadovoljno, poželjivo, a poljuba mi ni hotela dati. Drsal sem z roko nežno po notranjem delu stegna in samo nagajivo se je smehljala. Potem se je igrivo z roko dotaknila nabrekline v mojih hlačah, Ups, je bilo videti v njenih očeh. Naslonil sem se rahlo nazaj, tudi sam usta razlezel v nasmeh, zaprl oči in nekaj trenutkov sva bila v popolni tišini.

"Kje si?", me je vprašala malce začudeno, skoraj zaskrbljeno.

"Le kje. Čisto prisoten tu s teboj", sem ji odgovoril in vedel sem, da bo moja. Ne ta dan, kajti poslovil sem se na vrhuncu, toda naslednjič, ko sva se dobila, pa kaj tako čutnega in polno prisotnega pa še nisem doživel.