Na kmetiji

Svež zrak, rosna trava in vonj po senu,
veter le rahlo premika polja,
ptice se prebujajo počasi,
a midva sva že budna, skrita med ograjo in sadnim drevjem,
daleč od oči,
a tako zelo blizu drug drugemu.

Tvoje dlani so grobe od dela,
a nežne, ko me potegneš bliže,
ko se najine ustnice srečajo,
je okus jutra mešan z okusom tebe.

Na leseni ograji, med vonjem zemlje in sena,
ko ti narava nudi kuliso,
telo najde telo,
dotiki so preprosti, resnični,
kot da sva del te pokrajine,
ne ločena od nje.

Sonce naju ujame v objemu,
ko zrak še vedno diši po svežem jutru,
in srce bije tiho, a močno —
podeželska ljubezen, brez odvečnih besed,
le gib, dih in bližina.