Zakaj si zelim tvoje slike...

To je moja prva zgodbica in nastaja s prav posebnim namenom...ti, ki ti je zgodica namenjena, tvoje slike si zelim, preposto, močno, ustrajno, potrpežljivo. Želim si je zato, da bodo vse tvoje zgodbe, v kateri neimerno uzivam dobile se mocnejso in boljšo podobo...želim si jo zato, ker si prva, ki me je pripeljala do tega, da ji zato, ker si zeljim njene slike, pišem zgodbo in zato ker bo z njo moj srecn dan se srečnejsi, prav tako pa vsak nasledn dan, ko bom lahko pogledal sliko še lepši...ob tej sliki bi si lazje predstavljal kako te nezno bozam, ljubkujem se igram s tvojimi gumbki, se preko telesa spustim dol in te razvajam kot pravo princesko...predstavljaj si kako bi uzivala v vsakem neznem dotiku, kako bi vsak nov dotik v tebi vzbudil se mocnejse pozelenje...tako bi vsak moj pogled na tvojo sliko povečal željo po tebi, željo po tem da si za trenutek samo moja in z menoj zeljo po tem da ti je z menoj lepo, da uzivas in se izživiš...ta slika bi bila odgovor na miljon mojih uprasanj na katere prej ni bilo odgovora, potesitev ene amapk trenutno najvecje želje, ce si ze kdaj imela veliko neizpolneo željo...predstavljaj si da bi se ti ta uresničila...cista sreca, veselje...to je tisto kar v zivljenju steje...s to sliko bi nespodobno povabilo dobilo najlepsi mozen odgovor, cakanje na vinjeto bi bilo se bol vzemirlivo in pricakovanj polno in veseli december dobili povsem nov pomen, na lasnkega bi pozabila in ne samo lasnskega, vse prejsne decembre bi pozabila...