Erotične zgodbe > "Kako mi je ime?"

Zvežem jo na velik lesen stol. Ker je velika. Golo. Prestrašeno. Všeč mi je njeno zavaljeno, a dokaj prožno telo. Primerno za obdelavo.

Z bolečino ohranjam njeno prisebnost. Zebe jo, vsake toliko se iz njene pičke ulije... Poščije samo sebe. Ta poza je odlična, za marsikaj. (glej galerijo)

Ko jaz počivam, razmišljam kaj bo naslednji korak, njej ne dovolim predaha. Električne vibracije jo zdelajo do konca. Over doza orgazmov je prav nagnusno boleča...

Mine par ur. Naredila sem jih neprijetne, boleče. Hotela je trpeti.

Ampak vse kar sem počela, je bilo postavljanje enega samega preprostega vprašanja. V tej pozi.

"Kako ti je ime?"

Odgovarja, ponavlja znova in znova svoje ime, kot pokvarjena plošča.

Narobe. To ni "njeno" ime. Udarim po njeni pički še močneje.

"Ampak to je moje ime!!!" Zdaj je že na robu solz.

Zarinem debeli umetni kurac vanjo in jo divje fukam. Nič prijetnega ni v tem porivanju s kosom gume, odziva se s presušeno pičko. Vem, da boli. Mora boleti. Ponovim isto preprosto vprašanje.

Narobe narobe narobe!

Kazen na kazen za kazen.

Utrujena je. Po nekaj urah "mučenja" telesa in duha si želi samo še spati...

Zmedena. Obupano skuša najti pravi odgovor. Zdaj res ne ve, kako ji je ime. Ve, da je lahko pravilen katerikoli odgovor in hkrati nobeden.

Začne naštevati vse mogoče: Kurba. Prasica. Kuzla. Pička. Pizda.

Ne. Ne. Ne. Ne. Ne.

Vsak narobe prinese nov val bolečine. Nove stimulacije njenega nabreklega ščegija z vibracijami.

Našteva vse mogoče živalske izpeljanke, slabšalnice, žaljivke, celo serijo nickov...

Narobe. Spet prižgem vibrator... Že sam zvok je preveč.

Zlomi se... Hlipa, celo telo se ji trese, prosi, moleduje...

"Prosim, Gospa... Ne morem več, ne vem kdo sem! Kako mi je ime?"

Režim se. Gromko, ironično, posmehljivo.

Joče. Prosi za odgovor.

"Lastnina nima imena. Zgolj pripada."

Uživam v lastni zlobi. Srepo strmim vanjo.

"Kaj?" butasto me gleda, zmedena, skuša predelati in razumeti ves kaos.

"Lastnina. Nima. Imena. Pripadam."... sama sebi ponavlja... spet tečejo solze, tokrat olajšanja. Našla je odgovor!

Ponovim vprašanje. "Kako ti je ime? Pravilen odgovor ti prinese odrešitev, za nagrado pa počitek."

Spanje! Ja, prosim, spati, samo spati mi dovoli... njene misli se slišijo in odmevajo čez sobo.

"Torej - tvoje ime je - ??" Zdaj sem že precej nestrpna in rahlo naveličana te igre.

"Sem..." Umolkne sredi stavka. "Nimam imena."

"Zakaj nimaš imena?"

"Ker sem last." Najtežje povedane besede, zvenijo kot predaja.

In to je dejansko bila predaja.

"Komu pa pripadaš?"

Gledava se. Namenim ji nežen, ljubeč pogled...

"Tvoja sem..." to je izgovorila skoraj neslišno. A je povedala dovolj na glas z očmi.

Zdaj sva končali. Resnica je prišla na plano... Dolgo, mučno upiranje, ki je dalo priznanje.

Počasi odvežem vrvi, takoj pade nemočna na tla. Ponudim ji roko, pomagam leči na posteljo.

Zmanjka je skoraj v trenutku. Preden ponikne, zašepeta...

"Zelo dobro... ta igra brez imena..."

Solze močijo njeno zabuhlo lice. Obrišem jih.

"Dolgo sva se mučili, da sva ugotovili, KAJ SI."

Zapre oči in res zaspi. V trenutku. To sem čakala.

Surovo sem z obema rokama objela njen vrat. Medtem ko se je zavedla in z grozo v očeh skušala zajeti zrak v pljuča, sem ji s prosto roko v usta potisnila kar njene spodnjice, da sem zadušila njene krike. Zgrabila sem jo za lase in zvlekla v kopalnico. Potisnila sem jo na kolena v kad. Odprla pipo in jo zalila z ledenim curkom. Iz ust si je potegnila spodnjice in kričala: "Rekla si, da sem pravilno odgovorila! Da sva končali. Da lahko
počivam!" Med njenim kričanjem sem zaprla pipo in jo nemo opazovala, poslušala. Nekaj trenutkov sva se samo gledali.
Spet jo zalijem s curkom in vlečem za lase. Med vpitjem je moja slina močila njen obraz, leden curek sem usmerila v telo.
"Res sem rekla, da sva končali. Da si pravilno odgovorila. Da boš lahko počivala!"

Zaprem vodo, odvržem tuš. Zdaj jo sklofutam.

"Ampak nisem pa rekla KDAJ boš smela počivati!!"

Vstanem in odidem. Pustim jo samo - premočeno, prestrašeno, premraženo v banji, ugasnem luč v kopalnici in zaprem vrata za sabo.

Odidem naravnost v kuhinjo in skuham čaj.

Medtem nekdo zmedeno išče odgovore... Ne upa se premakniti, kolena jo bolijo... Ponižno čaka.

Ko pridem spet v kopalnico, je še zmeraj na kolenih, tresoča, nemočna.

Pladenj z dvema skodelicama vroče opojne pijače postavim na rob banje.

"Sladkor? Med?"

Vprašujoče me gleda.

"Imaš grenko življenje, verjetno piješ sladko?"

"Žličko medu prosim."

Podam ji skodelico in sedem poleg banje.

Tiho srkava čaj. Smejem se. Počasi se odtaja, sprošča tudi ona.

Odloži skodelico in se mi približa. Zašepeta mi na uho, kot da se boji, da jo bo kdo slišal.

"Res si Prasica. Hvala za to skodelico čaja."

Penis-erect.si
Erotične zgodbe

Ko za kazen dobiš - nagrado!

objavljeno 26.04.2018 ob 10:13 | komentirano 0x

Ljuba moja

objavljeno 26.04.2018 ob 10:04 | komentirano 0x

Masažna psihologija

objavljeno 25.04.2018 ob 21:21 | komentirano 0x

Nov režim parkiranja na VSD

objavljeno 24.04.2018 ob 16:42 | komentirano 3x

Garaža

objavljeno 24.04.2018 ob 10:15 | komentirano 17x